četrtek, 28. januar 2021
POIŠČI

240 planincev invalidov/OPP na pohodu na Planino
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

sreda, 2. december 2020 ob 00:00, ogledov: 740

Dostopnost je potrebna za nekatere, koristna za vse

Objavil(a): Marjeta Čič
Mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami obeležujemo 3. decembra. Generalna skupščina ga je leta 1992 razglasila z namenom ozaveščanja o problematiki invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov.
Po navadi v povezavi s tem dnevom vsi takoj pomislimo na dostopnost. In na tem mestu si lahko zastavimo vprašanje kaj je dostopnost.
Hitro ugotovimo, da nam dostopnost pomeni najprej fizično dostopnost grajenega okolja. Potem pa pomislimo tudi na področje komunikacijske dostopnosti, kar pomeni dostopnost informacij.

Zame ni dostopno marsikaj. Vse bolj pretihe zvočne vsebine. Majhna pisava v besedilih, italic, ki ga sovražim. Visoki pločniki in stopnišča, ko vozim otroka v vozičku. Nerazumljivi obrazci, ki mi dajejo občutek, da sem funkcionalno nepismena oziroma me spravljajo v stres in občutek osamljenosti. Marsikatere dobrine, ker že veliko let delam na pogodbah za določen čas. Nedelujoča dvigala in oddaljena parkirišča, ko nosim za 3 mesece "fasunge". Slabo označene ali neoznačene cestne spremembe. Nepredvidljivi predmeti na površinah, kjer jih nisem vajena (hčerkine igrače ponoči na poti do wc-ja npr.). Generalno gledano se mi zdi nedostopno vse, kar bi lahko bolje funkcioniralo, če bi bilo bolje načrtovano, torej z ozirom na vse, ki niso v enaki situaciji, pa se nekomu ni dalo s tem ubadati ali pa res sploh ni o tem nikoli premišljeval.

Dostopnost_mednarodni_dan_invalidov_tipkovnica_PIn_OPP_PZS
Na sliki moški sedi za pisalno mizo na kateri je namizni računalnih z brajevo vrstico, foto Sašo Dreven

Digitalna dostopnost je bistvenega pomena za nekatere, uporabna pa za vse. Dostopnost je širok pojem, ki se nanaša na različna področja v naših življenjih. V zadnjih časih je za našo družbo značilna izrazita digitalizacija, ki vsebine pretvarja v spletno obliko. Področja, kot so pošta, trgovina, rekreacija, novice, izobraževanje, zaposlitev in še in še bi lahko naštevali, se selijo na splet. Pri tem je ključnega pomena, da poskrbimo za dostopnost informacij, komunikacije in drugih storitev.
Dostopnost do informacij je osnova za vključevanje vseh ljudi z okvaro sluha. Država mora poskrbeti, da osebam z okvaro sluha omogočajo neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja ter da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotavljajo, da imajo enako kot imajo drugi do lažjega življenja, informacij in komunikacij, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami in sistemi, ter do drugih objektov, naprav in storitev, ki so namenjene javnosti ali se zanjo opravljajo v mestu in na podeželju.
Tudi za osebe z okvaro sluha je pomembno, da je določena pot do javne ustanove grajena brez digitalne in komunikacijske ovire, hkrati pa, je pomembno vizualna zaznavna. Ni dovolj, da je sama komunikacija brez tolmačev, digitalni napisov, podnapisov temveč za vse dostopnost za osebe z okvaro sluha kar sodi, s tem olajša življenje.

Dostopnost_mednarodni_dan_invalidov_umetnosta_Pin_OPP_PZS
Na sliki ženska tipa kip ženske delo Antuna Augustinčiča z imenom Kupačica znana kot G-ola Maja - dostopna umetnost, foto Dominika Koritnik Trepel 

Prva misel na dostopnost, meni kot slepi osebi, pomeni samostojni dostop do vseh aktivnosti v javnem življenju in na socialnih omrežjih (spletne strani, Facebook, Twitter itd).  Z dostopnostjo je moje življenje samostojno in lažje in neodvisno od drugih. Zame ni dostopno samostojno nakupovanje v trgovskih centrih oziroma večjih trgovinah.
Vloga digitalne dostopnosti ima velik pomen za slepe, saj lahko s pomočjo računalniške opreme dostopamo do različnih informacij, novic, spletnih nakupov. Moji naslednji koraki in koraki našega društva so osveščati javnost, da v družbi živimo tudi slepi in slabovidni, ki potrebujemo različne prilagoditve v vsakdanjem življenju, da nam je omogočena dostopnost do športnih in kulturnih prireditev, do spletnih strani, ki so nekatere še vedno za nas bolj ali manj ne dostopne, saj imajo veliko grafike, vendar se stvari izboljšujejo. Kar se tiče družbe in digitalne dostopnosti, sem prepričan, da se stvari iz dneva v dan izboljšuje, da nas družba sprejema in, da je digitalizacija vedno bolj prilagojena nam slepim in slabovidnim, kar je prinesel zakon o dostopnosti.
Moje mnenje o dostopnosti: prav je, da se z dostopnostjo poskrbi za vse invalide, saj nam to pomeni neodvisno življenje.

Dostopnost_mednarodni_dan_invalidov_pes_PIn_OPP_PZS
Na sliki v pisarni črn pes z oprtnico pes vodič, foto Sašo Dreven

Še en korak k neodvisnosti so psi vodiči in psi pomočniki s certifikatom oziroma izkaznico pristojnega društva ali zveze. To so psi, ki jim je po zakonu dovoljen vstop na vsa javna mesta in v prevozna sredstva (Zakon o varstvu živali, 13. in 13a. člen).
Zato tudi planinske koče ne bi smele biti izjeme. Marsikateremu oskrbniku je to razumljivo in jasno, ni pa vselej tako. Zato naj bo to priložnost, da razjasnimo to dilemo. Zelo neprijetno namreč je, da se moramo potem o tem, kam naš pes vodič ali pomočnik po mnenju oskrbnika ne sme iti, pregovarjati na licu mesta.
Psi pomočniki so naši »medicinsko-tehnični« pripomočki in tako so z nami vedno in povsod. Če tudi trenutno ne opravljajo svoje profesionalne funkcije, jih ne moremo in ne smemo kar nekje pustiti. Če malo karikiram, tudi očala za branje imamo vedno s seboj, čeprav jih vedno ne potrebujemo. Pes pa je živo bitje in ima v našem življenju poleg funkcije pomočnika tudi psiho-socialno vlogo. To so vrhunsko izšolani psi zato ni bojazni, da bodo tudi v času, ko so brez delovne oprsnice, povzročali morebitno škodo ali nered. Prej, ko osvojimo ta dejstva, lažje bo ravnanje v praksi.


Video dogitalna dostopnost z bralnikom zaslona, Sašo Dreven, Lana Kotar

V namen širjenja zavednosti o digitalni dostopnosti, je bilo izvedeno pilotno izobraževanje v okviru ERASMUS+ projekta "Certified Digital Accessibility Training" (Usposabljanje za digitalno dostopnost).
Teme so bile praktično usmerjene in podale odgovor na vprašanja, kako pripraviti dostopen Word dokument, kaj pravi zakonodaja na področju zagotavljanja digitalne dostopnosti, kako preveriti, ali je spletna stran dostopna... Vključena je bila tudi vaja iskanja informacij s pomočjo bralnika zaslona.

Družbo je potrebno ozavestiti, da je sama odgovorna za razvoj digitalne dostopnosti - na eni strani jo nekdo ponuja, na drugi strani jo nekdo prejema.
Dostopnost je pomembna za osebe s senzornimi motnjami (npr. gluhi, slepi), a slednje prilagoditve koristijo oz. so uporabne tudi za starejše. Lažji je ogled vsebin v tišjem okolju, kot pa v živahnem oz. hrupnem. Z dobro strukturo spletne strani le-ta postane tudi preglednejša in je prijaznejša za uporabo vseh, ki pristanejo na njej. Eno od uporabnih pravil je leva poravnava besedila in neuporaba ležečega besedila.

Družba si v celoti zasluži digitalno dostopnost. Navsezadnje so spletne vsebine z nami že desetletja, vedno več se zanašamo nanje in prav je, da jih lahko uporabljamo vsi v enaki meri.
Dostopnost potrebujemo vsi, ker je preprosto najugodnejša in najbolj funkcionalna oblika življenja za vsakogar.

Za pestro vsebino so poskrbeli Dominika Koritnik Trepel, Mojca Slapar, Lana Kotar, Miha Jakopin, Sašo Dreven, Sabina Dermota, Aleš Peperko. Zahvaljujemo se za soustvarjanje članka.

© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2021

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije