Na Zelenico ...
Skupno nas je bilo 42 - 27 uporabnikov, oseb z motnjo v razvoju je spremljalo 15 spremljevalcev, od tega 6 zaposlenih, 5 prostovoljcev, dva vodnika in dve izkušeni planinki. Uporabniki na krajših pohodih med letom pridobivajo kondicijo in na ta način jih tudi spoznamo do te mere, da lahko presodimo kdo izmed njih zmore zahtevnejši pohod, koga je pa bolje usmeriti na lažjo varianto. Kajti- njihova kondicija in fizična zmožnost nikakor nista edino merilo za udeležbo na pohodih - marsikdo težko zmore, ima pa veliko željo, vloži neizmerno veliko truda in je po pohodu zelo vesel in zadovoljen. V želji, da omogočimo izlet čim večjemu številu uporabnikov smo oblikovali dve variante pohoda. Številčnejšo skupino 19 uporabnikov sta vodnika Rudi in Rozi Skobe vodila na Zelenico, spremljala nas je tudi planinka Marica Praznik, ki nas vodi na mesečnih pohodih in zelo dobro pozna uporabnike, ter 8 spremljevalcev (zaposlenih in prostovoljcev) iz VDC. Pot je bila prijetna, nezahtevna, a kljub temu za nekatere uporabnike mestoma naporna, tako pri vzponu kot tudi ob povratku v dolino.
Vodstvo VDC se zahvaljuje PD Krka, ker so uporabnikom VDC omogočili zanimiv izlet, zahvala Rudolfu in Rozaliji Skobe za vodenje, Faniki Vovk in Marici Praznik za tokratni izlet in tudi celoletno sodelovanje in vodenje na mesečnih pohodih in seveda hvala, ker ste z nami delili vaše bogate izkušnje in poznavanje planinskega sveta.
Zahvaljujemo se prostovoljkam Alenki, Blaženki, Verici in Anji za pomoč, posebna zahvala velja Cvetki Belavič, ki se nam pridruži na pohodih tudi med letom in sodelavcem iz vseh treh enot.
Melita Jarc
... in Kočo na Ljubelju
V letni plan pohodov za varovance VDC smo letos pri PD Krka Novo mesto dali pohod iz Ljubelja na Zelenico in do Koče na Ljubelju. V začetku avgusta je bilo potrebno določiti le še datum. Marica in Melita sta se odločili da gremo na pohod v sredo 28. avgusta. Odpeljali se bomo do parkirnega prostora pred predorom Ljubelj, tam se bomo razdelili v dve skupini, močnejša bo šla na Zelenico, šibkejša pa do Koče na Ljubelju.
Marica je pripravila razpis, ga posredovala v VDC, predlog je bil sprejet, z navdušenjem so ga sprejeli tudi varovanci. Na določen dan smo se zbrali pred VDC Šmihel, vstopili na avtobus, v Bršljinu se nam je pridružil Dalibor, v Trebnjem pa še vsi ostali pohodniki ter vodnika PD Krka Rudi in Rozi.
Z vmesnim postankom na Voklem smo v dobrih dveh urah že prišli do prvega cilja. Kot dogovorjeno smo mi šibkejši odkorakali na makadamsko cesto, ki vodi do starega mejnega prehoda na Ljubelju, ki je bil leta 1728 najvišji gorski prelaz v Evropi. Hodili smo počasi in previdno, ker so bili na tej relaciji vsi razen mene prvič, sem jim med potjo pokazala vrhove in poti, ki vodijo do le teh, povedala tudi nekaj mojih doživetij v hribih. A glej ga zlomka ovinkov ni in ni bilo konca. Potolažila se varovance, da smo z vsakim korakom bližje cilju in da se je tudi za dobro malico, ki je naročena v domu treba potruditi, pa je spet šlo in prišel je tudi zadnji ovinek in pogled na kočo. Eden od varovancev je obljubil, da bo pred koča zajodlal in držal je besedo. Sledilo je preoblačenje, za kočo smo si našli prijetno senco in omizje. Prijazni oskrbnik nam je postregel z zelo dobrim ričetom, zavitkom in kavico. Po zasluženem počitku in pred odhodom v dolino smo pokukali še na avstrijsko stran, se fotografirali in sledil je spust po isti poti na izhodišče. Med potjo sem Tomaža vprašala kaj bo povedal doma mami, da je bilo naporno ali da je bilo lepo: »dejal je, mami bom povedal, da je bilo zelo lepo«. Spust je bil lažji in prijetnejši in kar nismo mogli verjeti, da se v dolino pride tako hitro. V prijetni senci, smo počakali še pohodnike, ki so se spuščali z Zelenice in spet združeni smo pred odhodom naredili skupinski posnetek in se polni novih in prijetnih doživetij odpeljali proti domu.
...odlomek iz poročila vodnika Rudija
Obe skupini sta cilj dosegli, seveda z več postanki in manjšimi krizami nekaterih varovancev, saj je bila predvsem pot druge skupine kar naporna, ena udeleženka pa je imela tudi prebavne težave. Osem udeležencev sta vodnika, po prihodu na Zelenico, popeljala še na krajši sprehod proti izviru Završnice, vendar le do razgledne planote, preden se pot spustni proti izviru. Obe skupini sta imeli nekaj pred 13. uro organiziran topel obrok s sladico, vmesni čas pa sta izkoristili za počitek.
Posebnosti: Na izletu so bili tokrat varovanci VDC Novo mesto in VDC Trebnje, skupaj s svojimi spremljevalci. Slednji so do varovancev pokazali veliko mero človečnosti, potrpežljivosti, pozornost, skrbnosti do slehernega varovanca in predanosti delu, ki ga opravljajo, zato smo jim tudi vodniki in obe izkušeni planinki iz PD Krka Novo mesto hvaležni, da smo lahko sodelovali z njimi in bili priča neizmerni sreči in zadovoljstvu tokratnih udeležencev izleta. Še posebno smo občudovali vodjo izleta Melito Jarc, ki se je od Vrtače proti Zelenici v hrib podala kar trikrat.
Rudi Skobe
Pripravila Fanika Vovk
|
Najdi nas na Facebooku
.jpg)
.jpg)
