V marcu obeležujemo teden možganov (15.–21. 3.). Možgani so najzapletenejši organ v človeškem telesu, nadzirajo delovanje vseh organov. Predstavljajo 2 % človekove teže (tehtajo med 1200 in 1400 gramov) in porabijo kar 20 % kisika.
Družim se, torej sem – je povezava tedna možganov in akcije Skupaj v hribe.
Letošnji teden možganov nosi naslov Človek ni otok. Ljudje smo socialna bitja in smo vpeti v različne odnose. Mi vplivamo na druge, oni vplivajo na nas.
Pri socialnih procesih sodelujejo številne možganske strukture in omrežja. Da druženje dobro vpliva na možgane, se zavedamo tudi v delovni skupini Nevrorazlični AMA. Skupaj v hribe v sebi nosi noto povezanost različnih, drugačnih in ne napačnih. Opozarjamo na to, da so tudi možgani lahko, tako kot starost, barva oči in spol, različni. Takrat govorimo o nevrorazličnosti. Izraz Nevrorazličnost je prvič uporabila Judy Singer leta 1998. Privlačnost modela nevrorazličnosti je, da ne patologizira, ne daje prevelikega poudarka na to, kaj oseba ne zmore, ampak nudi bolj uravnotežen pogled tudi na to, kaj oseba zmore.
Skupaj v hribe - Nevrorazlični AMA. AMA je kratica sestavljena iz prvih črk: Avtizem, Motnja v duševnem razvoju, ADHD, ki niso prepreke za polno, aktivno in družabno doživljanje gora. Akcija ne ukaluplja posameznikov, dopušča, da so vključeni v skupino in na svoj način ter s svojim tempom dosežejo cilj. Skupaj v hribe se osredotoča na osebo, ne na primanjkljaje, invalidnost/PP, na to kar posameznik zmore sam ali s pomočjo. Inkluzijski pohodi so priložnost za različne, ki s svojo drugačnostjo pogumno stopajo v družbo.
Na sliki zgibanka z datumi inkluzijskih pohodov, lahkim branjem in naslovnico Skupaj v hribe.
Inkluzijski pohodi posameznikom omogočajo obisk gora ne glede na njihove omejitve. Poleg zdravega gibanja v naravi so tudi priložnost za vseživljenjsko učenje o naravi, spoznavanje novih krajev in njihovih znamenitosti, boljše razumevanje drugih in sebe v odnosu z drugimi. Izkušnje z različnostmi omogočajo prilagajanje v odnosu, kar je temelj inkluzije. V odnosu z drugo osebo se učimo medsebojne komunikacije, izražanja, samoopazovanja, kar omogoča razvoj spretnosti ter razumevanja, ki jih ljudje potrebujejo v vsakdanjem življenju. S tem se krepi občutek lastne vrednosti in izboljša prilagajanje različnim okoliščinam ter okolju. Poskrbeli bomo, da bo pot do cilja zabavna in varna. Na poti nas bodo spremljali prostovoljci, ki bodo na voljo za pogovor, usmerjanje, povezovanje in podporo. V okviru akcije bomo na cilju organizirali skupno srečanje vseh udeležencev pohoda. Poskrbeli bomo za raznolik program. Ponudili bomo različne zabavne in poučne dejavnosti kot na primer: preizkus senzornih pripomočkov, družabne in kreativne delavnice, telovadba za možgane, taktilne in gibalne igre, kotiček za umirjanje in mobilno svetovalnico, karaoke ipd. Program bomo za vsak pohod pripravili v sodelovanju z lokalnim okoljem unikaten. Na dogodkih bodo udeleženi informirani o oblikah pomoči ciljni skupini nevrorazličnih, ki je na voljo v lokalnem in širšem okolju. Akcija bo pripomogla k ozaveščanju o nevrorazličnosti. Z ozaveščanjem in informiranjem okolja pa se bo zmanjšala tudi stigma, ki še vedno prepogosto spremlja nevrorazličnost.
Video o izkušnjah hoje v hribe.
Z inkluzijskimi pohodi omogočamo nevrorazličnim osebam varno in raznoliko doživljanje planinstva. Da izkusijo hribe, da doživijo odkrivanje, raziskovanje narave ob podpori skupine skozi prizmo inkluzije, na valovih inkluzije.
Strokovni delavci in ostali, ki organizirajo ali spremljajo pohodnike s posebnimi potrebami ugotavljajo, da je koristi vključevanja v to dejavnost opaziti na več področjih razvoja. Na gibalnem področju ohranjamo oziroma izboljšamo gibljivost, ravnotežje, koordinacijo, mišično vzdržljivost in aerobno vzdržljivost. Na pohodih se vključeni veliko novega naučijo, spoznajo, opazujejo naravo in kulturno dediščino. Strokovni delavci in spremljevalci pohode izkoristijo za učenje in urjenje novih veščin, usvajanje novih znanj in pridobivanje konkretnih izkušenj. To so na primer: učenje osnov orientacije, spoznavanje rastlinstva in živalstva, spoznavanje zgodovine krajev skozi bajke in zgodbe, skrb za primerno obleko in obutev, navajanje na poslušanje vremenske napovedi, izbiro zdrave prehrane in pijače, pridobivanje praktičnih izkušenj, učenje za življenje, učenje upoštevanja pravil obnašanja v hribih, navajanje na primerno skrb za okolje, navajanje na primerno urejanje po pohodu.
Na sliki pred jezerom pri treh plotih stojita pohodnika v daljavi hribe prekrivajo oblaki. Spoznavanje novih krajev in pokrajin, foto Marjeta Bratož
Pohodniki se v hribih srečujejo z ljudmi iz drugih okolij, ki jih slabše poznajo, morda tudi z neznanci. To jim ponuja možnost, da se učijo komunikacije tudi z udeleženci, s katerimi niso pogosto v stiku. Naučijo se tudi prilagajanja drug drugemu, da skupaj dosežejo določen cilj. Včasih to od udeležencev terja iskanje primernega načina za reševanje konfliktov. Velikokrat se zgodijo hudi čustveno - vedenjski izpadi. Zato morajo spremljevalci do potankosti poznati lastnosti posameznega pohodnika, da v tistem trenutku primerno odreagirajo. S tem se navajajo tudi obvladovanja lastnih čustev in spoprijemanja s težavami, na katere naletijo. Sebe spoznajo tudi v drugačnem okolju, ne samo poznanem doma, v zavodu ali v šoli. Z uspešno usvojenim vrhom hriba izboljšajo samozavest. Ponujena jim je možnost, da doživijo uspeh, kot tudi neuspeh, in takrat se učijo ustreznega reagiranja na situacijo. Tako blagodejno vplivamo tudi na posameznikov psiho - socialni razvoj.
Zgibanka Skupaj v hribe, Nevrorazlični - AMA s predtavitivijo akcije in sodelujočih organizacij,
V akcijo Nevrorazlični - AMA so vključene različne, a vsebinsko sorodne organizacije. Njihov skupni imenovalec je skrb za najbolj ranljive skupine naše družbe. Akcija AMA - Nevrorazlični bo letos prvič med seboj združila Društvo ASPI, Zavod Mavrični bojevniki, Zvezo Sožitje, Planinsko zvezo Slovenije, odbor Planinstvo za invalide/osebe s posebnimi potrebami (OPP), Sonček - Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije so. p. in CIRIUS Vipava. Bogastvo tovrstnega povezovanja je srečanje nevrorazličnih na istem mestu in istem času. Sodelovanje se najbolj krepi skozi skupno delo in stremljenje proti istemu cilju, ki je za vključene organizacije inkluzija ranljivih skupin. Pohodništvo je v Sloveniji že tradicionalno najbolj množično zastopan način rekreacije, način spoznavanja "narave in družbe" ter vseživljenjskega učenja. Ker se trudimo nevrorazličnost spretno vtkati v vsakdan slehernika, z množičnim in preprostim udejstvovanjem ozaveščamo o njegovem pomenu.
Na sliki logotipi sodelujočih organizacij Društvo ASPI, CIRIUS Vipava, Zavod Mavrični bojevniki, Zveza Sožitje s. po., Zveza Sožitje, Planinska zveza Slovenije, odbor Planinstvo za invalide/OPP.
Delovno skupino nevrorazlični AMA sestavljajo člani, ki prihajajo iz sodelujočih organizacij. Že na prvem srečanju smo usmerili delo k skupnemu cilju. Bogastvo je, sodelovanje različnih. Vsak doprinese delček, svoj pogled in skupaj nam uspeva. Tako je nastal tudi ta zapis. Povezovanje je dodana vrednost akcije. Sodelovali bomo z akcijami odbora Pin/OPP, z drugimi akcijami, organizacijami in prostovoljci. Prostovoljci so deležni usposabljanja. Prostovoljci bodo spremljali inPlanince na pohodih, pripravili program in pomagali pri izvedbi dejavnosti.
Skupaj v hribe je vabilo h gibanju v gorah. Omogoča socialno vključenost nevrorazličnih z grajenjem podpornega okolja z inkluzijo, ozaveščanjem in izobraževanjem.
Vabilo inPlaninke: »Pridite, ker bo veselo!« Na sliki s pisano pisavo napisano: Na pohodih srečam prijatelje. Dominik
