Spoznavno srečanje prostovoljcev z najemnikom planinskega doma Tomažem Rantah, foto arhiv GSPK
Za dober začetek je pomembno tudi spoznavanje drug drugega. Večina prostovoljk je povedalo, da imajo tremo pred sobotnim dnevom, ker so prvič v takšnem delu, da strežejo slišečim hkrati so pa jih ostali pomirili s spodbudnimi besedami: “Na začetku bo zmeda, to je tudi povsod, a hitro kmalu bo že šlo vse kot po maslu”. Najemnik je bil tudi vznemirljive volje, ker ni še videl, kako gluhi in naglušni strežejo. V en “glas” so mu povedali, da jim lahko zaupa in da bodo opravili dobro delo ter jih bo v bodoče hotel še povabiti. Veliko je bilo smeha in dobre volje.
Razgled iz Tončkovega doma na Lisci, foto arhiv GSPK
Zbudili smo se v sončno jutro. Po zajtrku so prostovoljci začeli pripravljati vse potrebne materiale za na mizo komunikacijski valjček, predstavitvena mapa, zloženka o akciji in list enoročne abecede. Najemnik doma Tomaž, njegovi zaposleni in brat Jernej sta bila vsem prostovoljcem razpolago. Dogovorili so se, kdo bo prevzel katero mizo, največ dve in kako bodo sprejemali naročila, ki jih bodo dostavili osebju za šankom ter po pripravljenem prinesli s šanka ali kuhinje naročeno. Dogovorili so se tudi o načinu plačila. Ker je bil na ta dan tudi “Žar sobota”, smo pričakovali veliko obiskovalcev.
Najemnik Tomaž razlaga način pisanja naročil na papir, foto arhiv GSPK
Akcija je imela tudi otvoritev, hkrati pa omogočiti podpornikom, da se predstavijo in tako imajo obiskovalci tudi priložnost spoznati in prisluhniti akciji bolj od blizu. Na otvoritvi so nas pozdravili vodja ekipe prostovoljcev Aleš s svojimi prostovoljkami - Tanja, Jasmina, Anja, Vlasta, Vlatka, Olga in Urška, podžupan občine Sevnica Janez Kukec in predsednik društva gluhih in naglušnih Posavja Krško Bogdan Kuhar. Podžupan Kukec je omenil, da občina Sevnica podpira takšne dejavnosti, kot je akcija in ravno Lisca je ena izmed lepih krajev za turistične izlete. Najemnik Rantah je zaželel vsem obiskovalcem prijetno vzdušje med nami hkrati je počaščen, da akcija gostuje tudi v njegovem planinskem domu. Predsednik DGN Posavja Krško pa je bil vesel, da se je večina njihovih članic društva javilo za prostovoljno delo v akciji GSPK, kjer vidi veliko prednosti pri ozaveščanju o gluhoti in slovenskem znakovnem jeziku. Vsi skupaj so se strinjali, da je ta akcija odlična priložnost za sodelovanje drug z drugim ter prikaz enakovrednega vključevanja v širšo družbo.
Z leve: podžupan občine Sevnica Janez Kukec, najemnik doma Tomaž Rantah, vodja ekipe prostovoljcev na Lisci Aleš Peperko, prostovoljka tolmačica Vlasta, prostovoljke Anja, Jasmina, Tanja, Urška, Vlatka in Olga, foto arhiv GSPK
Hitro se je ugotovilo, da je večina prostovoljk zaradi treme in zaradi gneče uporabljale pri komunikaciji govor, kar akcija toplo pozdravlja, a cilj akcije je, da obiskovalci spoznajo tudi preko natakarjev znakovni jezik. Prostovoljke znajo uporabljati znakovni jezik, le so zaradi načina življenja (večina jih živi v slišečem okolju) navajene, da se prilagodijo slišečim. Bilo je pa veliko gluhih obiskovalcev, ki so navdušeno komunicirali v znakovnem jeziku, tako da so obiskovalci lahko “v živo” videli kulturo gluhih in njihov način izražanja v komunikaciji. “Veliko slišečih obiskovalcev je izreklo veliko močnih in lepih besed o akciji. Navdušeni so nad strežbo gluhih in naglušnih natakarjev. To je res čudovito spremljati”, nam je povedala prostovoljka tolmačka.
Mladi obiskovalec želi naročiti pijačo cedevito, kaže kretnjo “V”, kar je zaključek kretnje za cedevito (mama kaže začetno kretnjo “C”), foto arhiv GSPK
Ob koncu dneva, po večerji, so imeli evalvacijo skupaj z najemnikom Tomažem in njegovim bratom Jernejem. Povedala sta, kje so bile zmede, da se tudi njihovo osebje zmotilo ter da so vsi naši prostovoljci k delu pristopili odgovorno, delavno, marljivo. Dogovorili smo se o novem načinu izdajanja računov v času gneče. Nekatere so želele delati za 3 ali 4 mize, a je najemnik menil, da naj ostaneta dve mizi na prostovoljca in si tako vzamejo čas za počitek oziroma pogovor z obiskovalci. Slednje je pomembno, ker se na tak način lahko doseže namen akcije - promovirati slovenski znakovni jezik in inkluzijo, ozaveščati o gluhoti in naglušnosti, dodati dodano vrednost prostovoljstvu, vzpostaviti komunikacijske interakcije, razblinjati strahove in povečati stopnjo vključenosti. Za konec sta povedala, da bo jutrišnji nedeljski dan poln obiskovalcev.
Najemnik Tomaž razlaga o izboljšavah za naslednji dan. Tolmači prostovoljka Tanja, foto arhiv GSPK
Navsezgodaj, že ob 6.30 uri so bili pred Tončkovim domom pohodniki in kolesarji. Planinski dom je svoja vrata odprl malo pred 8. uro, naše delo pa se je začelo po zajtrku. Hitro smo preuredili način naročanja, pripravili mize z materiali in tako začeli z delom. Na daleč je bilo opaziti, kako so bile prostovoljke sproščene, bolj živahne in radostno so govorile v znakovnem jeziku. Morda so kdaj malo “prisilili” obiskovalce, da odkretajo svoje naročilo. So pa tudi nekateri obiskovalci zavrnili naročilo v znakovnem jeziku, kar je nekatere malo “stisnilo”, a so pogumno nadaljevale in stregle v duhu akcije. Večina otrok se je hitro navdušila nad znakovnim jezikom, in so tudi imeli priložnost ta jezik bolj poglobljeno spoznati preko mini delavnic za njihovo mizo.
Gluhi obiskovalci. Večina je stalnih obiskovalcev akcije GSPK, foto arhiv GSPK
V nedeljo so nas tudi obiskali gluhi in naglušni ter njihovi otroci, foto arhiv GSPK
Timsko delo kot nujna veščina za delo v strežbi vseh sodelujočih je bilo vidno na vsakem koraku. Bilo je zelo uspešno. Gluhi obiskovalci, ki so že večkrat bili na naših akcijah kot planinci, kolesarji, so radi samoiniciativno pomagali zraven prav tako spodbujali prostovoljce. Da nekdo prostovoljno pristopi in ti ponudi pomoč, je zelo hvalevredno dejanje.
Kretnja za pijačo Radler. Vodja ekipe prostovoljcev je navdušen nad samoiniciativnim naročanjem, foto arhiv GSPK
Ura je bila že hitro 17.00 in smo tako počasi zaključili. Zbrali smo se in naredili zaključno evalvacijo. Zelo nam je bilo všeč, kako smo znali drug drugemu se prilagajati in hitro reševali nastajajoče težave. Uspeli smo združiti dve ekipi prostovoljce in osebje koče v enotnost in v takšnem ekipnem duhu predstavili inkluzijo - enakovredno vključevanje vseh v delo. Najemnik in njegovo osebje so bili zelo navdušeni nad našimi prostovoljkami, ki so opravile kakovostno delo. Zaželeli so si vnovičnega sodelovanja tudi naslednjo leto.
Najemnik Tomaž kaže kretnjo “hvala”. Zraven njega je njegov brat Jernej, ki je tudi zelo ogromno pomagal pri uspešnem opravljanju timskega dela, foto arhiv GSPK
Hvala za čudovit vikend!
Vidimo se čez dva tedna v visokogorju - 18. in 19. julija 2020 bodo gluhi stregli na Pogačnikovem domu na Kriških podih!
