NOVICE  

torek, 18. junij 2019 ob 00:00, ogledov: 2237

Pohod varovancev VDC Novo mesto na Ostri vrh

Planinsko društvo Krka Novo mesto |
Objavil(a): Matej Ogorevc
	Planinsko društvo Krka Novo mesto in Varstveno delovni center Novo mesto sodelujeta že sedmo leto. Pohode smo pričeli za enoto Šmihel in tudi v tem primeru drži pregovor, »da dober glas seže v deveto vas«, za pohode so se odločili tudi v enoti Bršljin in Trebnje. Pri Planinski zvezi Slovenije se primerljivi pohodi imenujejo »Pohodi za invalide«.
Dve leti nazaj smo pri PD Krka organizirali za pohodnike planinsko šolo, odziv je bil zelo dober in posledično so na pohodih vidni rezultati planinske šole. Varovanci so si od planinske šole zapomnili tako osnove za pohod in poznajo marsikatero cvetico ob poti. Za naše društvo je koordinatorica Marica, ki že v začetku leta pripravi okvirni program za celo leto, nato pa mesečno s strokovno službo VDC-ja predlaga smer pohoda, ki je primerna za vsako skupino in vremenu primerno. Za petek 14. junija so vremenoslovci napovedali do 36 stopinj in kot rečeno sta Marica in Melita izbrali pot na Ostri vrh pri Rdečem Kalu. Pot pelje večino po senci in nima večjih vzponov ,kot nalašč za tako vremensko napoved. Na izhodišču v vasi Rdeči Kal se nas je zbralo dvaindvajset, od tega 16 uporabnikov, trije strokovni sodelavci iz VDC-ja, ena spremljevalka in dve izkušeni planinki PD Krka Novo mesto. Ob prijetnem kramljanju smo malo pred lovskim domom zagledali oboro ,v njen pa divje prašiče z mladički. Žal je bil za poziranje pripravljen samo eden, še malo naprej pa smo zagledali še škotsko govedo z mladiči in tudi ti niso bili pripravljeni pozirati. Pri lovski koči smo si vzeli čas za počitek in malico, nato pa smo se povzpeli na 523 m visok Ostri vrh, ki je druga najvišja vzpetina v Trebanjski občini. Sledilo je fotografiranje in spust do lovskega doma, kjer smo doživeli presenečenje-nagrado, vsak je dobil sladoled, ki ga je pripeljal oče naše Melite. Zapustili smo hladno senco in se po isti poti vračali na izhodišče. Že smo mislili, da je pohoda konec, pa nas je Melita povabila še na sto metrski podaljšek do njene mame, ki nam je postregla s sokom in kavo. S tem pohodom smo zaključili pohode v prvem polletju. Ob koncu smo ugotovili, da ima vsak pohod svoj čar, na vsakem pohodu doživimo kaj lepega in koristnega, poslovili smo za slaba dva meseca, ko bomo šli na nagradni izlet na Gorenjsko (sredogorjre). Fanika Vovk